Koncept oblikovanja je kompleksen, zelo širok in pogosto narobe razumljen ali celo narobe interpretiran. Razumevanje oblikovanja je pogosto omejeno. Če pomislimo na oblikovanje predmetov, potem je to razumevanje pogosto omejeno na »drago, luksuzno blago za nišne trge«, ali »videz, stil stvari«. V primeru oblikovanja kot aktivnosti pa je razmišljanje pogosto omejeno na »končno obdelavo« – operativno orodje na koncu razvojnega postopka.

Lahko pa pomislite tudi na vodenje notranjega oblikovalskega oddelka ali funkcije, ohranjanje ustreznih strokovnih ravni strokovnjakov za oblikovanje (sposobnosti), spodbujanje ustvarjalnega delovnega okolja, posredovanje oblikovalskih storitev ali kakovost dokumentacije ter informacijske logistike.

Oblikovanje bi morali obravnavati kot pomembno sredstvo podjetja, ki ga je potrebno strateško načrtovati in upravljati.

Ključno vprašanje je razvoj vizije o vlogi oblikovanja, ki je usklajena ali vključena v korporativno, marketinško in produktno strategijo oz. strategijo razvoja znamke. Osnovna ideja je oblikovati in ohranjati konkurenčno prednost, ki temelji na diferenciaciji. Namen tega je razločevanje podjetja od njegovih konkurentov ter ustvarjanje maksimalne vrednosti za vse deležnike.

Ko je smernica določena, predstavlja »korporativno oblikovalsko strategijo«, kar vodi do definicije oblikovalskega standarda in filozofije (t. i. načela oblikovanja). Vključevanje oblikovalske strategije v poslovno strategijo podjetja krepi njegovo edinstvenost, identiteto in pozicioniranje na trgu.

Taktične odločitve na področju oblikovanja se nanašajo na izbiro najbolj ustrezne organizacijske strukture, ki je potrebna za uspešno izvedbo strateških odločitev. Za udejanjanje strategije je pogosto potrebna reorganizacija in preoblikovanje (novi načini dela), prav tako pa tudi novi informacijski sistemi, programi, postopki in smernice. Poleg tega pa je pomembna tudi koordinacija različnih vrst oblikovalskega dela, ravnanja na področju oblikovanja (ozaveščenost in disciplina) ter raven znanja odločevalcev na področju oblikovanja.

Za doseganje koherentne oblikovalske politike je potrebno tudi usklajevanje in koordinacija med različnimi oddelki in poslovnimi enotami. Prepoznavnost, kakovost (konsistentnost) in koherenca različnih oblik produktov, komunikacij, predstavitev in kontaktnih točk za stranke, ki jih ima organizacija, bodo vplivali na poslovne rezultate.

Operativne oblikovalske odločitve so usmerjene v optimalno uporabo resursov, ki so na voljo za izvedbo specifične naloge. Ti resursi so na primer razpoložljiv proračun, časovne okvire, sposobnosti, zmožnosti in pripomočki.

Vključevanje strategije oblikovanja v poslovno strategijo podjetja dokazano izboljšuje edinstvenost, prepoznavnost in pozicioniranje podjetja. Prav zato pa ima ta vidik velik ekonomski potencial za družbo kot celoto na področju spodbujanja oblikovalske ozaveščenosti v podjetjih.